Danes praznujem svoj 28. rojstni dan!
Iskreno, čas beži čisto prehitro! Kam so švignila leta od 20. leta naprej? Sploh se ne spominjam kdaj sem bila stara 22, 23 ... kar naenkrat sem tukaj! 28-letna Katja.
Seveda se to mlajšim zdi veliko, starejšim malo ... a vendarle, čas beži. Hitro. In moje želje so - da bi ga izkoristila kar se da čudovito!
Danes sem želela z vami deliti 28. življenjskih spoznanj.
Pa začnimo!
1. Za svojo srečo si odgovorna sama.
Se mi zdi, da vsi prelagamo to odgovornost na druge. Ali pa na dogodke, materialne stvari ... Ampak resnično z leti ugotoviš, da je vse ampak res ČISTO vse odvisno od tega kako TI dojemaš stvari.
Ali jih dojameš kot lekcijo, kot nekaj kar te izboljša ... ali kot nekaj slabega, nekaj česar nisi želel.
Zanimivo je, da ti na koncu dneva nihče ne more dati tega zadovoljstva, sreče, miru ... kakorkoli to imenuješ ... razen ti sama.
2. V redu je, da se spreminjaš.
Sem človek, ki se non stop spreminja, raste, uči ... a hkrati, v svojem bistvu, še vedno ostajam enaka. Glasna, živa in pozitivna punca. Vendar se spreminjam. Več mi pomenijo majhne stvari, drobni trenutki ... veliko več, kot so mi včasih. Zanimati sem se začela za kristale. Veliko več berem kot sem prej. Rajši dam več denarja za dobro vino, kakor dobro paletko senčil. Še kakšno leto, dve nazaj je bila situacija obratna.
Dovoli si rasti. RAST JE ŽIVLJENJE.
3. Določene ljudi prerasteš in tudi to je ok.
Zanimivo mi je, da pravzaprav nihče nikoli ne govori o tem, da so tudi 20-ta težka leta. Da se prvič srečaš z določenimi situacijami. Da si prvič prepuščen čisto sam sebi. Ne šoli, ne staršem, ne trenerjem itd.
In da v življenju zamenjaš kar nekaj skupin ljudi in sčasoma ugotoviš, da ti morda nekateri "stari prijatelji" ne pašejo več. Ker so se vaše poti razšle. Pa čeprav tega ne rečeš naglas.
Ugotoviš, da si določene ljudi (tudi sorodnike) prerastel.
In s tem ni nič narobe.
Nikomur nisi dolžan ostati enak, kot si bil.
Lahko napreduješ. Je pa to težko razložiti tistim, ki so obtičali na istem mestu.
In jim niti ni potrebno to razlagati.
(ne bodo razumeli)
4. Vsak ima svoj tempo življenja.
Popolnoma nobenemu nisi dolžan razlagati zakaj si na svoji poti. In zakaj ti trenutno svoboda (kot meni) samozaposlenega predstavlja nor užitek in ti redna (čeprav, če smo iskreni je tudi samozaposlen redno zaposlen, še bolj sigurno je včasih, ker te nihče ne more odpustiti, samo ti sam sebe?) služba predstavlja največjo omejitev in nočno moro?
Nekomu to paše, nekomu ne.
In ne samo to. Veš, da nikomur nisi dolžna razlagati kdaj želiš imeti otroke, čeprav se ljudem to zdi primerno vprašanje ko si enkrat čez 25? In prav tako nisi dolžna nikomur razlagati ali bi se poročila ali ne. In kdaj bi imela otroke, če sploh.
VSAK IMA SVOJ TEMPO.
In tako je prav.
Tako je EDINO prav.
5. Manj stresa. To rabiš.
Čez čas ugotoviš, da ti stres (seveda je včasih neizogiben) tudi grozno škodi. Koža je slabša, manj čista, manj svetleča ... Lasje izgubijo lesk. Oči pa prav tako.
Tista zdrava doza stresa mora biti, da je življenje zanimivo in pestro.
A vse kar je več kot to ... je preveč.
In tega poskrbi - da bo čim manj.
6. Denar je super stvar. Sploh če z njim ravnaš odgovorno, ko ga imaš.
Moj dedek ima odličen pregovor "Šparaj ko ga imaš. Ko ga nimaš, nimaš kaj šparati." Tako simple, pa tako res je!
Sama sem zelo "šparovna", čeprav si rada dam duška za stvari, ki jih imam rada.
Sicer pa me je celotna virusna situacija naučila (čeprav sem bila takšna že prej), da je VEDNO treba imeti nekaj na strani. Seveda več je, bolj si miren. In da so prihranki kul. Pa naj bodo tu za novo obleko, novi avto, vikend potovanje ali pa samo dober kos salame.
Se ne počutiš bolj pomirjeno, ko veš da si poskrbel zase? V slučaju, da pride kaj vmes in denar ne bo padel z neba. (od države)
Skratka, pametno je šparati. Po domače.
7. Ne primerjaj se z drugimi.
Nimam več kaj dodati. Vsak ima svojo pot, želje in okoliščine.
Med seboj se ne moremo primerjati.
8. Notranji mir je vreden zlata.
Seveda se to sliši kot nekakšen kliše in kot, da ne vemo več kaj ta opevani "notranji mir" sploh je.
Je to tisti občutek, ki se ga res ne da kupiti.
Občutek, ko je vse enostavno tako kot mora biti. Ko se zvečer uležeš v posteljo in ti vse štima. Z lahkoto zaspiš.
9. Življenje ni fer.
Kljub temu, da si želim, da bi lahko rekla, da je ... Žal ni. Življenje nam ne prizanaša. Nas pa utrdi. Tako da, poskušam na vse še tako slabe in težke izkušnje gledati pozitivno. Kakor se pač le da.
Je pa seveda to lažje, ko je mimo in vse za tabo.
10. Izobrazbe ti ne more nihče vzeti.
Šola mi je bila od nekdaj pomembna. Zelo! In pri njej mi je najbolj všeč to, da ti je ne more nihče vzeti.
Je pa res, da te dostikrat več naučijo življenske izkušnje.
11. Ne izgubi svojega ognja.
Toliko ljudi me je z leti razočaralo, ker so postali tako "odrasli". Pa ne v neodvisnem smislu. Ampak v tem, da so izgubili tisti "čar", ki so ga imeli ko so bili mladi.
Nikoli ne želim postati otopela. In pozabiti kako fino je, ko čutiš. Veselje, žalost, jezo, srečo ...
Ne izgubi svojega čara.
12. Užij vsak dan posebej.
Lahko se sliši še tako preprosto ... in še tako "obrabljeno", ampak je res. Vse kar imamo je TA trenutek, tukaj in zdaj.
In iz tega probaj potegniti kar se da največ.
Včeraj je preteklost.
Jutri še ne obstaja.
Tukaj si ... in zdaj.
13. Preživi čas s starejšimi.
Ker imajo največ časa. In hkrati najmanj.
In ker ti bo kasneje žal, da ga nisi z njimi preživela še več.
14. Najprej moraš ljubiti sebe, da lahko ljubiš druge.
Oh, kakšna resnica. Skoraj nimam kaj dodati. Le še to, da ljubezen ne bo prišla do nas, v kolikor je ne damo od sebe.
15. Zakon privlačnosti deluje. IN TO KAKO!
V vseh mojih 28ih leih se mi je to tolikokrat pokazalo. Čeprav sem se s tem spoznala šele pri cca 13ih letih ... ali pa že pri 13?
Mislim, da ga šele zadnje nekaj let res znam uporabljati in prakticirati.
In OH kako deluje.
Pazite kaj govorite in si želite.
(ker se bo uresničilo)
16. Boljše je imeti okoli sebe 5 pravih prijateljev kakor pa 10 lažnih.
Poznam veliko ljudi. A koliko jih zares pozna mene? Morda 3,4? 5? Če štejejo starši.
Skratka. Čuvajte tiste zlate ljudi, ki so ob vas tudi ko ni vse rožnato.
Tisti so najpomembnejši.
17. Nikomur nisi dolžan nič razlagati.
In polagati računov.
Razen, če jih plača. Namesto tebe.
Potem ok.
Sicer pa ... tvoje življenje je LE tvoje.
18. Nikoli ni prepozno, da z nečim začneš na novo.
Ne pozabi tega.
Nikoli nisi za nič "prestar".
Si samo, če sam tako razmišljaš.
19. Mlad si toliko, kolikor so mlade tvoje misli.
Oh, kako se strinjam s tem! Včasih se počutiš kot najstnica, ko dobim kakšne ideje, prebliske ... in zakaj ne? Kje pa piše, da moram pri 28-ih biti čisto resna in si ne pustiti svobode, da sama odločam - kaj je za moja leta primerno in kaj ni?
20. Pogovarjaj se. In ne "small talka".
Kako veliko mi pomenijo dobri pogovori! Realni, iskreni ... brez dlake na jeziku ... oh, ogromno!
21. Včasih se bolj razumeš s prijatelji, kakor s sorodniki.
In to je popolnoma ok.
Ne pozabi, da si prijatelje izbereš sam.
In da si izbereš takšne, kot ti pašejo.
22. Ne boj se reci "ne".
Povsod nas učijo, da si moramo pomagati, da moramo biti nonstop na voljo vsem ... ker je tako prav.
Kaj pa če tega ne čutiš? Kaj pa, če ti ni do kavice z nekom, ki ti le črpa energijo, ampak vseeno vljudno pristaš, kljub temu - da greš s tem proti sebi?
Ne potrebuješ tega.
Zakaj že?
Zaradi slabe vesti?
Nismo to prerastli?
23. Za dobrim konjem se vedno praši.
Ko se mi je kdaj zgodilo, da so me ljudje prav očitno opravljali, mi je mami že v najstniških letih rekla ta stavek.
Katja, pa ti sploh neveš ... Da se za dobrim konjem vedno praši.
Nekaj delaš hudo prav. Očitno si jim trn v peti. In imaš nekaj, česar sami nimajo ali pa ne upajo imeti.
In to je tako res!
Pa sem mislila, da smo to prerastli že do 20ih ... pa se mi še kar zgodi, da vidim da so nekateri v mojih letih popolnoma enaki. Ne napredujejo.
Ampak to ni moj problem.
Naj se praši.
Naj jih (za) praši.
24. Upaj si.
S tem se ukvarjam sedaj. Ko pripravljam nekaj novega. Pot na katero še razmišljam ali bi se podala ali ne.
Pa se bom! Zakaj pa ne. V najslabšem primeru se nekaj novega naučim!
(več kmalu)
25. Narava te resnično (za) celi.
Vedno sem se dobro počutila obdana z drevesi, grmičevjem ... milim nebom! In k temu se v zadnjih letih vračam. Vedno bolj. Celo tako, da sem si kupila nove pohodniške čevlje in nahrbtnik! Oh, kako dobro se počutim v gozdu in v hribih!
In še (za) celijo te.
In to zastonj.
Brez kode za popust, haha.
26. Vsaka težka izkušnja te okrepi.
Saj veš, što ne ubija - jača. In še kako.
(O) jača.
27. Jej, hodi, ljubi.
BALANCE! Ravnovesje, dragi moji.
Guštaj, sprehajaj se in ljubi.
Vsega mora biti ravno prav.
Kajne?
28. Odkrivaj se. In v tem uživaj.
Toliko čudovitih stvari je še za odkriti. Tako po svetu kakor tudi v knjigarnah, v svojih mislih, vsepovsod!
Toooliko je vsega! V zadnjem letu sem ponovno odkrila strast do pohodništva, hribov, hrvaškega morja (prej so potovanja vedno bolj zakon kakor katerokoli morje, sicer pa je morje tudi v Nici, Portu itd. haha), poezije, indijske hrane, brazilske glasbe, raziskovanja Slovenije (to sicer nikoli ni izginilo) ...
Skratka.
Svet je čudovit. Bogat. In je tam. Čaka na nas.
Odkrijmo ga. Odkrijmo se. In ... predvsem krijmo se, ko nam je hudo.
Lepo je imeti ljudi, ki so tu - ko jih potrebuješ najbolj.
Hvala vsem mojim, se veselim naslednjih vsaj 3 x 28 let!
Hahah, rada vas imam!
Objem,
Katja
Fotografije : August Adrian Braatz (hvala ljubezen!)
