Nihče več ne piše pisem, pomislim.
Vsaj ne tistih, čisto pravih. Tistih, na katere si moral čakati.
Ni naključje, da je ta isti stavek naslov romana mojega ljubega Vinka Möderndorferja. Z Vinkom imava veliko skupnega in ravno nekaj tednov nazaj sem v termah (Rogaška Slatina) prebrala njegovo knjigo Ljudomrznik na tržnici. Navdušila me je!
Morda je bila ravno ta knjiga kriva, da me je "brcnila v rit", da spišem tole pismo, ki ga nameravam že nekaj časa.
Blogi so nekakšen dnevnik. Dnevnik naših misli, stylingov, kozmetike, knjig ... tukaj se skriva kar nekaj mojih spominov.
Včasih sem si prav smešna. Toliko časa iščem čas za pisanje, ustvarjanje ... ko pa enkrat začnem, pa bi vam najrajši povedala vse za nazaj. Pogrešam bloge v tej obliki. Pogrešam branje kvalitetnih blogov. Ne le kratkih vsebin na instagramu, ki so v večini sponzorirane. Pa proti temu nimam nič. Tudi sama živim od tega in brez naročnikov to ne bi bila moja služba.
A pogrešam tisto ... tisti faktor X, ki ga iščemo povsod.
Pri blogih, pisateljih, glasbenikih, filmih, slikarjih ...
Tisti del tebe, ki te razlikuje od drugih.
Tega danes ni. Veliko ljudi je enakih kot jajce jajcu. Žal.
Kam so skrili svojo osebnost? Kam je odšla? Ali se je le skriva in čaka na "boljše, bolj prijazne čase?".
Skratka, pismo! Saj res. Pa začnimo.
Veste kaj mi je všeč pri staranju?
To, da sem vsako leto bolj jaz. Tako preprosto. Vsako leto bolj vem kaj mi je všeč, s čim zapravljam čas, kam ne pašem in kaj me osrečuje.
Vsako leto znova bolj opažam kako malo je potrebno za srečo.
Tole pismo bom razporedila v več delov.
Pa začnimo.
Draga 20-letna Katja, ...
Glede šole ...
Vem, da se ti pri 20ih morda zdi, da je konec sveta če kakšnega izpita ne narediš v roku in da bo vse drugače, če ti cel avgust ne bo šel v učenje za septembrski rok ...
Vse se bo uredilo.
Če bi se ti lahko javila iz prihodnosti, bi te objela in ti rekla, da bo ves trud vložen v učenje enkrat poplačan.
Nič ni narobe, če se to ne zgodi takoj.
Vztrajaj. To je najpomembnejše.
In ne poslušaj vseh, ki ti govorijo da je blog le hobi. Čez nekaj let boš živela od tega.
Uspelo ti bo. Narediti izpite. Iti na počitnice. Prihraniti za svoje majhne luksuze, prvo selitev in vse kar paše zraven.
Torej, da strnem :
- VSE mine, vse muke glede faksa
- VSE ti bo ratalo, le trudi se in NE obupaj
- občasno boš morala dati VSE na stran in se le UČITI, UČITI, UČITI
- vredno bo
- ne boš verjela ampak za pisanje diplome boš imela krasen čas, svet se bo dobesedno ustavil, si moraš misliti?
Glede prijateljev ...
Ta leto so izjemno zanimiva. Če ti je uspelo ohraniti prijateljstva iz srednje šole - čestitke! Ravno toliko vsega se zgodi, da se hitro oddaljimo z osebami, ki so nam bile blizu takrat.
Vem, da se na trenutke počutiš, da imaš premalo prijateljev - čeprav jih imaš ravno prav, verjemi mi.
Boš videla, da z leti ugotoviš da je boljše imeti nekaj tistih res pravih, kakor pa veliko lažnih ljudi okoli sebe.
Vedno glej, da so tisti, ki so ob tebi ... zate veseli IN da lahko jočeš na njihovih ramenih.
Oboje!
Drugo je še bolj pomembno.
Vsekakor pa se ne sekiraj, če določene ljudi prerasteš.
Zgodilo se ti bo, da boš sedela na kosilo z osebo s katero boš skušala "ponovno navezati stik", ker se ti zdi da bi bilo to prav, glede na to kako blizu sta si bili ... pa ne bo šlo. Nikakor.
Občutek praznine, ki je enostavno prevelik, da bi ga uspel z enim kosilom nadomestiti.
Nič hudega, enostavno ne pašeta več skupaj.
Pošlji jim ljubezen in vse dobro in pojdi naprej.
Nekateri ljudje odidejo, nekateri pridejo na novo ...
In boš videla, da bodo te "novi" toliko bolj zate.
Tudi v 20ih lahko spoznaš krasne prijatelje.
Še BOLJŠI bodo! Ker se spoznate, ko ste bolj dodelane osebnosti in je enostavno lažje. Bolj ste si podobni.
Na koncu dneva ne potrebuješ več kot 1-3 dobre prijatelje.
In te čuvaj.
Glede ljubezni ...
Čeprav nisi planirala (kdaj se sploh lahko ljubezen planira?) ... boš s svojim dragim ostala vse do danes.
Zakaj? Kako? To je res dolga doba?!
Preprosto je. Ali se ljubiš ali pa je te ljubezni enostavno premalo. Ali premikaš gore za nekoga ali pa ne.
Skratka, o takšni ljubezni kot jo imata bi lahko pisali romane, sama pa veš da je za ljubezen potrebno tudi veliko drugega. Potrpežljivosti, kompromisov, truda, predvsem pa ... same ljubezni.
Na koncu sem še vedno mnenja, da tudi ko je težko ... se na koncu odloča srce.
Ali lahko živiš brez nekoga ali pa ne.
In vsi, absolutno vsi imajo tudi težke čase in preizkušnje.
Le treba se je truditi, da je teh bolj malo.
In da je več tistih norih trenutkov, ko si samo srečen, da ga imaš ob sebi.
... zanimivo pa je, da kljub temu, da ti veliko ljudi govori, da sta premlada, da bi trajala in da se ljubezen ohladi skozi čas.
Se ni ohladila niti malo. Boš videla. Še lepše bo postalo.
In to kako!
Ne verjamem, da se prava ljubezen kadarkoli ohladi.
Če ti objemi, poljubi od nekoga pašejo ... zakaj bi se tega branil? Leta tu nimajo nobene veze.
Morda ljudje v poplavi vseh vsakodnevnih opravkov pozabijo na najlepše stvari na svetu, ki so zastonj. In nas v hipu osrečijo.
Le zakaj? In - le kako?
Oh, ostani zaljubljena!
Glede službe ...
Verjetno se ti pri 20-ih še ne more svitati kaj točno bi rada počela. Čeprav točno to počneš že danes.
Slikaš, pišeš, razmišljaš, ustvarjaš, osrečuješ ljudi.
Ne verjemi ljudem, ki govorijo da karkoli od tvojih želja ni mogoče.
Počela boš ravno to.
Za "njih" (kdorkoli že so ti nepomembneži) nemogoče stvari.
Vedno zaupaj le sebi. Čeprav se sliši klišejsko, pocukrano, izrabljeno ...
Morda le za tiste, ki tega niso zares uporabljali.
Sledi svojemu občutku.
In NE množici.
Vse bo ok!
Glede življenja ...
Odraslo življenje prinese s seboj veliko odgovornosti. Veliko časa porabiš za stvari, s katerimi prej nisi imela opravka. Ampak ne skrbi. Vse se da.
Le organizirati se je treba.
To pa obvladaš!
Vsekakor pa se prepusti življenju.
A ne popolnoma, usmerjaj ga tako - da boš plula tja, kjer ti je lepo!
Ne planiraj preveč, doživela boš večletno pandemijo, vojno sredi leta 2022 ... tako da, boš videla ... vse skupaj te bo postavilo v drugačno perspektivo.
In videla boš, da je pravzaprav vse kar imaš ...
TO ŽIVLJENJE, TUKAJ IN ZDAJ.
Pocukrano ali ne, res je.
Uživaj vsak trenutek, guraj skozi težke trenutke, you can do it!
Se vidimo čez 8 let!
Objem,
Malce starejša in modrejša (upam!) Katja