Tokrat ste z mano na kavi. Mah, kakšni kavi. NA PIZZI. Na Chai lattu, na sladoledu in še Nautic limonadi.
Kave ne pijem in je nikoli nisem, močno dvomim da jo tudi bom. Okus mi nikakor ne odgovarja, ne maram grenkih stvari.
Sem pa največji fan sladkih in slanih stvari. Zato sem se odločila, da vas povabim v kavarno moje prijateljice Tanite.
Izredno sem ponosna nanjo! Je človek, ki me je ogromno naučil, predvsem pa sem izredno ponosna na to - da je pri le 23 letih postala sama svoj šef in odprla kavarno o kateri poslušam že skoraj 6 let.
Zato sem vas vzela sabo in vam bom s to objavo naredila lušte.
Na mojo srečo ima Nautic Cafe v Kamniku (Mercator Kamnik) tudi PIZZE.
Hvala Tanita. Nič ne paše bolj kot vroča pizza in klepet s prijatelji.
Kaj vse lahko pojeste in popijete v kavarni?
Vse. Hahah, hrane ne bo zmanjkalo!
Imajo tortice, indijančke, ježke (se mi že cedijo sline ko tole pišem...), presne tortice, šejke z tisoč in eno kalorijo smetano - twixom mmm, kavice vseh vrst, chai latte, pizze, bio sladoled ...
Ni da ni!
V kakšne kavarne rada zahajam?
Rada imam, da je prijetno vzdušje. Veliko mi pomeni to, da je prostor svetel (če gre za dopoldanski meeting) v kolikor grem na vino in pršutek imam rajši, če je prostor intimen in temnejši.
Vsekakor moooorajo imeti mojo najljubšo pijačo ter sladice. Rada imam kavarne, kjer se lahko posladkam, zraven pa pojem še kaj bolj konkretnejšega - včasih se klepet razširi v kosilo in je super, če ni potrebno spreminjati lokacije.
Seveda, pa je super če je prostor "instagram friendly" sploh za nas, blogerke - ki imamo to poklicno deformacijo, da moramo vse dokumentirati.
Intervju s Tanito o podjetništvu in začetkih ...
1. O svoji kavarni si sanjala že dolgo časa. Koliko, natančno?
Pravzaprav ne dolgo... Vedno sem hotela imeti nekaj svojega, z družino in ni bilo važno kaj.
Doma smo se ukvarjali ze od samega začetka z gumami; prodajo in obnovo tovornih gum, ampak smo začeli razmišljati da bi počeli se kaj drugega, kot samo to.
V Mercator Centru v Kamniku je bil na sicer na zelo dobri lokaciji, tik ob glavni cesti prostor, v katerem so bile že prej picerije in razni gostinski lokali, ampak nikoli niso bili uspešni in zadnje tri leta je bilo zaprto. Ker so bile vmes še pravne službe in tožbe, smo to idejo opustili in se zagreli v prostor v Domžalah. Tudi tam smo idejo opustili in iz Mercatorja so nam sporočili, da je prostor na voljo za najem. Cel proces od ideje do odprtja kavarne je trajalo cca 2leti.
2. Za začetek svoje podjetniške poti je potrebno veliko poguma. Česa še?
Finance, prostor, ideja, znanje in podpora.
Jaz sem sicer edina v družini, ki je že imela izkušnje v gostinstvu, ampak to je bilo pravzaprav to. Starsa sta bila tista, ki sta pravzaprav izpeljala vso dokumentacijo.
In pravzaprav eden brez drugega ne bi šlo. Vsak je prispeval svoj delež znanja.
3. Kako si se odločila za ime kavarne?
Ime se je spomnila mami in sicer na podlagi kipca mornarja, ki ga imamo doma že vsaj 10 let, ki smo ga kupili na Lošinju z namenom, da bi doma v kleti naredili nekakšno sobo za sprostitev v morskem duhu.
Do tega seveda ni nikoli prišlo, ostalo nam je pa cel kup morskih dodatkov, ribiških mrez in školjk, spravljenih v škatlah.
4. Kje si pridobila znanje za takšno delo in vodenje?
S strežbo po razlicnih lokalih; od slaščičarne, barov in kavarn, sem se naucila kako stvari potekajo z različnimi ljudmi in situacijami.
Kako voditi, sem se pa naucila doma, saj starša nikoli nista bila samo zaposlena nekje, kjer bi morali hoditi 5x na teden v službo za 8 ur, ampak sta morala za svojo plačo zaslužiti in se truditi. Zato sem bila ze od majhnega prisotna in sem se ucila kako reagirati v razlicnih situacijah.
5. Kaj svetuješ mladim, ki bi radi stopili na podobno podjetniško pot?
Jajca, vsaj malo zalogo financ, ker začetek nikoli ni lahek in mogoče kaksnega mentorja ali nekoga, ki se spozna, da te usmerja v pravo smer.
6. Kako usklajuješ delo, vodenje kavarne in študentsko življenje?
Težko, ampak gre nekako, haha.
Odpirali smo ravno v času, ko sem imela na faksu prakso in s tem malce več časa, tako da se je izšlo, saj sva delala samo z bratom.
Zadnja dva meseca je malce bolj intenzivno, saj zakljucujem letnik, pisem diplomo, blog in delam vsaj 30 ur na teden.
Ampak gre, saj mi je vsaka stvar, ki jo delam, všeč in mi ni težko.
Kar se tiče mojega outfita, moram priznati da je to spet eden izmed mojih "to go" stylingov.
Rumeno jakno zadnje čase NORO nosim. Čeprav mi ta barva ni bila nikoli preveč všeč, sva se nekako vzljubili in se imava radi, haha.
Nosim tudi čudovito tuniko Ivyrevel.
Šminka pa je Milani - Automatic touch.
Katja v naravnem okolju.
Najboljši pa je naraven sladoled. BOŽANSKI JE. Moj najljubši okus sta pistacija in piškotek.
Tanita le glej, da ga ne zmanjka ko pridem nasledjič!
Še trepalnice so bile zadovoljne, hihi.
