Pred nekaj tedni sem se prvič v življenju odpravila sama v kino.
Čisto sama.
Priznam, da sem se pred leti zaradi tega z fantom skregala. Kot režiser gre velikokrat sam v kino. Vedno je zagovarjal to - da mora iti človek tudi kdaj sam v kino, potem film drugače doživi.
Nima motečih dejavnikov, se ne ozira na mnenje prijateljev in si ustvari neko čisto svojo sliko o filmu.
Ko mi je rekel, da naj grem sama v kino - sva se skregala, ker je bilo moje mnenje drugačno.
Kino je zabava. Kino je zato, da se družimo. Zato, da tja NE greš sam.
Pred nekaj tedni pa sem si zaželela kina. Polno izpitov in ostalih obveznosti, prav zaželela sem si gledati film v kinu. In kokice so se mi nerealno luštale.
Ker nihče izmed prijateljev ni imel časa (dragi pa snema nov film) ... sem se v Kolosej odpravila kar sama.
Priznam, da sem prav uživala. Čeprav sem prvič v življenju rekla "eno karto prosim".
Čisto nič slabega ni, če je človek kdaj sam s sabo. Konec koncev, ali se bomo prilagajali drugim - in zatrli naše želje, le ker nekdo drug ne gre z nami? Doživeli manj - le ker prijatelj nima časa?
Sam moraš biti svoja najboljša družba.
Uživala sem. In prav začudeno, se mi je zdelo ker mi je kar nekaj ljudi potem napisalo, "a kar sama si šla?!".
Ja, sama. Zakaj pa ne.
To definitivno NE pomeni, da sem osamljena. Pomeni le, da delam tisto kar mi paše. In da rada uživam tudi sama s seboj.
Zato vas definitivno pozivam, da si tudi sami kdaj ogledate film sami.
Mogoče se vam bo na začetku zdelo čudno, ampak je super izkušnja.
S Kolosejem smo se odločili, da še 3 podarimo to izkušnjo.
Film po izbiri. Samo ti in film. Naj te prevzame :)
Če si ZA, se mi javi v komentar ali na Instagram :)
Katja
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Thank you all for your comments, I read them all and I always try to visit your blogs if u have them.
They really mean a lot to me,
Katja