Za Davida Lyncha sem prvič slišala, ko mi ga je omenil August. To, da je imel njegov oče Peter Braatz (nemški režiser, montažer) priložnost iti na snemanje kultnega filma Blue Velvet leta 1986 in z njem preživeti nekaj tednov sem vedela. A kako veeeeeelik je Lynch nisem imela pojma.
To, da je režiser, scenarist, slikar, grafik, skladatelj glasbe in še in še se mi zdi noro.
Kako za vraga si lahko nadarjen na toliko področijih?
Ampak očitno si lahko. Po ogledu predstave mi je bilo jasno, da je Lynch zelo dodelan umetnik. Točne ve kaj želi pokazati svetu in všeč mi je da nanj večinoma vpliva njegovo življenje samo. Sam sebi je navdih.
Njegove življenske situacije so njegova umetnost in inspiracija.
V tem se najdem tudi sama, saj me življenje kar samo "pocuka za rokav" in reče, Katja daj napiši to izkušnjo na blog, da boš dala še drugim puncam kaj znanja oz. izkušenj iz tega. Naj gre naprej, naj se deli ... če komu pomaga ali pa se kdo najde v tem je vredno.
In se mi zdi, da sva si z Lynchom v tem podobna.
Razstava Ogenj na odru je temačna. Čeprav ni tako negativna in nasilna oz. kakorkoli bi jo lahko drugače opisala.
Le poudarja to, da ni vse tako kot se zdi. Da ljudje pod svojim površjem skrivamo več.
Všeč mi je, da je črno-bela. To mi da takoj nekakšen občutek skrivnostnosti. Vsak pa si razstavo in slike razlaga po svoje.
Meni so bile nekatere tako zelo všeč, ravno zato ker so bile preproste a hkrati tako močne. Všeč mi je, ker je dodal tudi napise ... se vidi, da je filmar in ne more mimo tega, hihi.
Razstava vam bo na voljo v Tivolskem gradu še do 29.7.2018.
Pocrkljajte se kdaj tudi z malo kulture, vas bo napolnila. Bolj kot kakšna pizza. (sem res to rekla?!)
Lep dan,
Katja
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Thank you all for your comments, I read them all and I always try to visit your blogs if u have them.
They really mean a lot to me,
Katja