Vow to Fashion

nedelja, junij 04, 2017

Kje so meje?


Prav lepo pozdravljene, verjetno ste firbčne o čem bom pisala. Meje - kakšne? 

Česa? Tudi sama točno nevem, ampak upam, da pridem do nekega spodobnega zaključka na koncu tega članka.

Ura je 00.27 in ravno sem se vrnila domov. Z Augustom sva bila v kinu, kot vsak teden. Ljubim vonj kokic, nov film, občutek da bom gledala nekaj česar še nisem (sploh če se mi uspe zadržati, da ne pogledam trailerja). 

Tokrat sva si ogledala film Mreža, v angleščini The Circle.

V zadnjem letu sem gledala kar nekaj filmov, ki so me "premaknili", me spodbudili k drugačnemu razmišljanju.

Skratka, film si morate ogledati. Kar se tiče kamere, režije in efektov ni popolnoma nič posebnega, ampak pritegnila me je zgodba.

Prejšnji mesec sva ravno končala z gledanjem serije Black Mirror, ki me je popolnoma "sezula". 

Nisem tipičen gledalec serij. Rada gledam tisto, kar drugi ne. Ne maram mainstream zadev, nikoli nisem gledala Gossip girl in še nekaj oh in sploh opevanih serij. 

Rada imam neodkrite stvari, nove, zanimive, drugačne, ki mi dajo misliti in niso samo za zabavo. (čeprav mi včasih noro pašejo večeri Sex and the City punc)

Serija govori o medijih. O internetu, o tem kakšno navlado imajo, kako odvisni postajamo od tega.

Zato sem si želela napisati nekaj na to temo. Verjetno bo brez glave in repa, vas opozarjam, haha.


Kje so meje interneta, objavljanja svojih podatkov?

Ja, saj to. To piše blogerka, ki je non stop aktivna na socialnih omrežij, objavlja vsak svoj obrok in vsak burek, ki ji pride pod roke.

Pa ni tako.

Res vemo vse en o drugem? Ali vemo samo nekaj dejstev in popolnoma nič o ljudeh?

1. Izgubljamo "art of storytelling".

Včasih rada pomislim na stare čase. Si srečal znanca, ga vprašal kako se je imel na morju, kje je bil ... danes si ti z njem na morju. Spremljaš ga lahko na vsakem koraku.

Rečemo samo "ja, saj vem - sem videl na instagramu/facebooku/snapchatu".

Pogrešam to. Pogrešam ta luksuz, da ljudje niso vedeli kaj delam, kje se nahajam.

Čeprav me vsa ta omrežja zabavajo, mi dajejo svobodo da se izražam, da me bralci bolje spoznajo in se bolj povežejo z mano.

Nič ni lepšega, kot klepet z VAMI in ko vidim noro sporočilo na instagramu/blogu/emailu od VAS. Hvala vam.

Ne me razumeti narobe, vse to delam in vse to je del mojega življenja... samo... je prav luksuz, ko 1 dan nič nikamor ne objaviš in se imaš super in samo ti veš, za te spomine.

Čeprav, sem bila goreča nasprotnica Snapchata, preprosto se mi je zdelo, da je to preveč.

 Ne potrebujem vedeti za 1000 ljudi kje so, kaj počnejo, nimam časa da to spremljam in da se s tem ukvarjam, mi je Insta story zabaven. Tam se predvsem zafrkavam, ustvarjam, želim bolj približati moje življenje do neke meje - in če nebi bilo vašega zanimanja in odziva, ki je res ogromen, verjetno nebi toliko objavljala.

Ker ostalih story-ev niti ne spremljam. Na dan mogoče pogledam 5-10 storijev, preprosto ne uspem. 

Svaka čast tistim, ki uspejo pogledati vse kar objavim. Včasih pretiravam, ampak je zabavno.

Moja "misija" je, da je vse "keep it real". Ne potrebujem story-a, ki bo popoln in poln lepih stvari. Prav je, da se vidi tudi kaj je v ozadju in realne, vsakdanje opravke.

Ker v osnovi... smo vsi isti kajne? Vsi smo krvavi pod kožo, noben se ne sprehaja z filtrom VSCO-ja po ulici. Pa še mal kontrasta. Pa zbrišemo 1 mozoljček. Pa podočnjake. Ups.

(in spet se najdem med vrstnicami)

2. Blogerjem je težko. Ne "prodajamo" obraza, glasu, ampak indentiteto - osebnost.

Iz tega vidika, ker je to naša služba. Težko se odklopim za 1 teden, kaj šele za dva.

Doma bi me pričakalo toliko paketov (ne jamram, samo govorim), emailov za 1 dan odgovarjanja, vprašanja na instagramu in facebooku, kje za vraga se skrivam.

Poleg tega verjetno nebi bilo veliko novih všečkov in sledilcev, če se nebi 1 teden zgodilo nič novega.

Pa kaj potem. Tisti teden je lahko zame vreden več kot vse te plehke zadeve in vse številke tega sveta. 

Igralec odigra svojo vlogo, pride domov in to je to. Pevec odpoje, nastopa in to je to. Blogerji/influencerji pa dejansko "prodajamo" dajemo ven SEBE. 

To kar napišem, ne misli manekenka Katja, igralka Katja ampak jaz. 

Delo blogerja se ne konča po 8 urah delavnika, ampak je to delo 24/7. Vedno nekaj slikamo, razmišljamo o novih objavah, itd.

Najtežje vprašanje za blogerja je "koliko časa na dan porabiš za blog?".

Kljub temu, da nas po tem nekatera podjetja "sortirajo", namesto da bi se poglobili ali posamezniku res odgovarja določen artikel ali pa sodelovanje, nas preprosto "pobekslajo" po številkah. 

Se strinjam, da imamo eni večji vpliv kot drugi ... pa vendarle, si želim da bi bilo vse bolj osebno. Bilo bi lepo. Prijetneje.

Skratka, želela sem samo poudariti to, da je pri blogerjih in influencerjih stvar drugačna.

Čeprav mene osebno številke ne premaknejo dosti, sem vedno vesela novega sledilca. Ampak nekateri so s tem povsem obsedeni.

Ni bilo 1x, da sem videla da se ljudje družijo z drugimi samo zaradi vpliva oz. ga vidijo v cifrah.

Opala. Kam smo prišli? 

Žalostno mi je, kljub temu da sem del vsega tega. Res mi je žalostno. Gremo dalje.

Ta objava bi lahko segala do Indije in nazaj.


Res vemo vse o vsem?

Včasih sem spoznala nekoga, ki je bil iz druge države. Hitro sem stekla po Atlas in v karti poiskala kje je ta država. Pregledala države s katerimi meji, pogledala karto za prebivalstvo, za industrijo itd.

Danes? Imamo vse informacije na dlani. BUM. Wikipedija, slike google earth. 

Lahko se sprehajam po ulici Nikozije, brez da bi moja noga karkoli obiskala Ciper. (btw, čudovita država ampak žalostna zgodba kar se tiče politike)

Kaj ni to NORO?! Kdaj pomislite kam vse som prišli? Se spomnite prvih telefonov? Kače? Telefonov za 1 tolar?

Spet sem zašla. Poanta je v tem, da si si informacijo, ki si jo poiskal v knjigi ali v knjižnici zapomnil. Ker si se zanjo potrudil.

Danes samo poklikaš besedo ali dve in EVO JE. 

Povsem ravnodušni smo postali, ko pride do informacij.

Iskanje ni zabavno. Googlaš in je.

Vemo vse o vsem in nič o ničemur.

Ta objava bi se lahko nadaljevala in nadaljevala.

Tema je preveč kompleksna za en članek in en večer.

Pa vendarle, sem želela samo poudariti na določene probleme, ki jih vidim.

Seveda sem sama del tega, ampak sem vesela - da se znam ustaviti. Čeprav se vam mogoče zdi, da veste vse o meni, da me poznate...

Dokler človeka ne spoznaš v živo, ne spregovoriš besede ali dve. Ne začutiš energije, je ne poznaš.

Vesela sem, za trenutke - ko se odklopim. Ko gledam zvezde, pijem vino, imam globoke pogovore o vesolju in našem obstoju sredi otoka v Jadranskem morju.

Nasploh sem vesela, da sem tip človeka, ki se zna "priklopiti na tukaj in zdaj".

Tukaj in zdaj. 

To se mi zdi največji problem danes. Ljudje planirajo (tudi jaz) za v naprej ... ampak bistvo je, da smo z glavo in srcem v trenutku. 

Nikoli nevemo kaj se lahko zgodi do tega trenutka, ki ga tako noro čakamo.

Ampak to je druga tema...

Analogno

Priznam, da sem prav vesela da me včasih fant "potegne nazaj" iz tega sveta v realni svet. Ko sem z njim sem rekdokdaj na telefonu, le če je nuja ali pa da objavim kaj kar sem si zamislila.

So ljudje ob katerih je preprosto nemogoče biti na internetu, ker je predobro v živo. 

Vesela sem tudi, da mi je vrnil in pokazal čar "cd-jev", vrtenja glasbe s spoštovanjem do umetnika, kupovanjem del (knjige, dvd-ji, cd-ji itd.).

Za 10 let nazaj sploh nimam nobenega spiska, kaj sem poslušala - ker sem poslušala glasbo na youtube. Če bi kupovala cd-je (kar je seveda tudi finančno kar naporno) bi danes imela vse shranjeno. Nebi pozabila na kakšne čudovite pesmi, katerih se danes ne spomnem.

Skratka, poglejte si filme in serijo. (pri seriji vas opozarjam, da je prva epizoda zelo specifična in da so naslednje veliko boljše, zna se vam vse zameriti po 1. epizodi). Ampak, je vredno vašega časa, da vidite da praktično drvimo v prihodnost oz., da smo že tam.

Skratka, glejte skozi oči in s srcem in ne skozi lajke in sledilce. Glejte brez filtrov. Spoznajte ljudi. Bodite prisotni in bodite kar ste.

Mislim, da je prav da si vsak postavi svoje meje in prilagodi življenje tako, da bo odgovarjalo njemu in njegovemu "ravnovesju".

Drugič kaj več, upam da je dokaj razumljivo, haha.

Lahko noč,

P.s. Članek je bil napisan približno 1 mesec nazaj.

Katja 

13 komentarjev:

  1. Primož Trubar05. junij 2017 00:24

    Izjemno pomemben članek!

    Super napisano, prijetno in igrivo, predvsem pa zelo zanimivo!

    Hvala

    OdgovoriIzbriši
  2. Odlična objava! Res si super spisala to in, če sem povsem iskrena razmišljam že o tem novodobnem tehnologijskem svetu že kar nekaj časa... Kako smo padli v vso to tehnologijo in kako vse delimo z vsemi. Jaz se zelo rada umaknem od tega, čeprav sem blogerka in se tudi zavedam, da ko se odmaknem, da bo tudi padlo število ogledov in lajkov in ne bom tako popularna, ampak.... mi je res vseeno. Delam tako, kot čutim. In delim to kar sem jaz v resnici... in to mi je najbolj pomembno navsezadnje. Nebi se počutila dobro, če bi se pretvarajala za nekaj kar nisem. Vglavnem... super zapis, zelo rada preberem kakšnega takšnega bolj osebnega, z mnenji in pogledom na svet.

    Vsekakor pa imam na spisku tudi ta film in serijo in zdaj že res komaj čakam, da si pogledam to dvoje.

    xx

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, tudi jaz :)

      Ja, se popolnoma strinjam, treba se je ravnati po občutkih in srcu <3

      Samo to šteje! <3

      Izbriši
  3. Super objava, ti da misliti. Najbolj žalostno mi je to, ko se punce (predvsem srednješolke) dobijo na kavi in vse na telefonih. Vedno se sprašujem zakaj se dobijo, če samo tapkajo? Mogoče sem pa jaz staromodna in na kavi s prijateljico predvsem uživam.😉 Paše se odklopit od vse tehnologije in preprosto uživati v trenutku.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala ti :)

      Ja, sama zelo "mirkam" kako se obnašam z ljudmi, res poskušam biti minimalno ali pa sploh ne na telefonu :)

      Me zanima, da kaj poslikam in to je to potem telefon pospravim za nekaj ur :)

      Ja!

      Izbriši
  4. Raje naredim eno fotografijo, za njo pa tisoč spominov in momentov, kot pa tisoč slik, spominov pa bolj malo. Feed se obnavlja na 24 ur - kaj ti potem ostane? Nič. Sem te tudi tagala v moji objavi, draga Katja: http://doraward.com/2017/06/07/cant-see-every-move-mine/

    <3 <3

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. O, hvala ti - pogledam zdajle <3

      Ja, imaš prav :)

      Čeprav sem kar aktivna na story-u ampak vse delam tako na hitro, nič se ne matram za story kako je kaj postavljeno itd :D

      Izbriši
    2. Tole lahko potrdim haha :D

      Izbriši
  5. Super objava, ful rada preberem tud kakšne bolj filozofske haha

    Se čisto strinjam z vsem, kar si napisala. Tudi jaz, ko se dobim s kolegi poskušam dat telefon stran. Nimam niti neke velike potrebe po tem, da bi stalno slikala oziroma čutila potrebo, da slikam to, kar dela, kje sem - in da potem to objavim na instagramu itd. Preprosto mi ni. Imam pa veliko kolegic, ki stalno, karmo kam gremo, vse slikajo, snapchatajo itd... in je že kar malo moteče.. nevem, ali čutijo potrebo po temu, da se pred drugimi ''kažejo'', kje so, kaj delajo, kako uživajo itd... ali je v ozadju kakšen drug razlog... res nevem... ampak me kar malo žalosti, res. Ker, ko se dobimo na kavi itd. samo v telefone gledajo, jaz pa nevem kaj naj delam tisti čas. Če jim začnem kaj govoriti ali pa spraševati pa me itak ne ''slišijo'', ker so tako zatopljene v telefone.
    Močno si želim, da bi se vsi malce ''umirili'' s temi telefoni in podobnimi zadevami...

    Sem gledala tole serijo Black Mirror in me j ečsit navdušla, res. Dejansko je prikazano, kako je vse zdej to v naši družbi.... Mislim, da bi jo moglo več ljudi pogledat.

    Sej sploh nevem, če sem kej povedala haha - komentar nima niti glave niti repa haha

    Vse dobro še naprej in čestitke za vse uspehe.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Me veseli, tudi jaz na drugih blogih!

      Jaz imam tako pravilo, če že želim objaviti - poslikam v par sekundah in objavim, potem telefon pospravim, to mi je še zmerno, ostalo mi je too much :)

      Ane? Nora je! Nevem, zakaj je več ljudi ne pozna.

      <3

      Si! :D

      Hahah, hvala ti <3

      Izbriši
  6. Sem namenoma počakala s komentarjem, da si najprej pogledam to serijo. Hmm..meni ta serija po dveh delih nima ne repa ne glave. Epizode sploh niso povezane med sabo. Prva mi je bila čisto bolana, ampak dobra. Sem mislila, da se bo zgodba nadaljevala, ampak se ni. Mogoče sem gledala napačno serijo? V prvem delu ugrabijo princeso? Je to ta?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hejla!

      Res? Ne, sej niso povezane. Ista tematika je ampak zgodba je za vsako drugačna.

      Ja, tako je :)

      Niso povezane :)

      Izbriši

Thank you all for your comments, I read them all and I always try to visit your blogs if u have them.

They really mean a lot to me,

Katja

 
© Design by Neat Design Corner