Zakaj je internetni detox danes nujen in kaj sem se naučila v dnevih brez interneta?

Živimo v svetu, ki se giblje izjemno hitro. Hiter internet, hitra hrana, hitra moda ... in še bi lahko naštevali.

Priznam, da se včasih vprašam - ali niso včasih živeli bolj kvalitetno? Tudi če so bili bolj "nevedni" oz. niso dostopali do toliko informacij kot naša generacija (koliko je sploh zares pomembnih?) ... se mi zdi, da so bolj DIHALI.

Življenje je teklo počasneje. Ukvarjali so se (pretežno) le sami s seboj, morda s kakšnimi prijatelji, sosedi ... ampak vsekakor niso dnevno videli kaj počne 1000 ljudi, kaj imajo za zajtrk, kje je izbruhnil nov internetni škandal, kateri zvezdnik je kje na počitnicah in ŠE bi lahko naštevali.

Tja v tri dni. Dobesedno.

To je tema o kateri bi lahko pisala ali govorila cel mesec. Problemi insta-sveta, zlagane slike in fotošopirana telesa, kaj učimo mlajše od nas - kako na njih vplivamo, problemi tistih - ki nam je to služba, hinavski blogerski svet, svet kjer so veze vredne več kot iskrenost, problem tega - da se mlajši od 18 let praktično ne družijo več kot smo se mi včasih (na ulicah itd.) ... tukaj je problematik še in še.

Ampak danes se bom posvetila eni oz. nekakšni rešitvi za vse to.

INTERNETNEMU DETOXU.

1. Internetni detox je luksuz.

Včasih, ko naši "pametni" (pa so res?) telefoni niso imeli interneta, sem si ga privoščila vsako poletje. Po 5-6 tednov.

Ko me ni bilo doma za računalnikom - me v tem svetu enostavno NI bilo.

Šla sem na morje, potovanje ... in tam bila SAMA. Z mojimi najdražjimi. 

Spomnim se, ko sem leta 2010 prišla iz potovanja s starši (Španija, Portugalska) in kako POČAAAASI sem tipkala na tipkovnico. Prav smešno je bilo, kako zelo sem se v takšnih trenutkih odklopila od interneta.

In pasalo je. Že takrat. Pred Instagramom.

2. Dolgočasje.

Paše. Iskreno povedano, ko se odklopiš od interneta - ti je kdaj tudi malo dolgčas.

In v tistih trenutkih razvijaš svoje ideje, opazuješ ljudi in postaneš kreativen.

Medtem ko sicer v tem času (ko čakaš pri zobozdravniku, na avtobus, prijateljico ...) skrolamo ... se sicer, ob opazovanju drugih in življenja nasploh rodijo nove zamisli.

Sicer sem oseba, ki ji nikoli ni dolgčas, ker si ves čas nalagam nove obveznosti ...

Paše kdaj tudi kakšen tak trenutek. Če ne drugega, deluje kot meditacija.

3. Življenje v trenutku - BE PRESENT.

Verjetno ena izmed najbolj zahtevnih veščin današnjega sveta.

Da si z dušo, telesom in umom v trenutku.

Konec koncev je SEDANJOST vse kar imamo. Kdo ve kaj bo čez 1 uro, jutri - čez 1 teden?

Vem, da se sliši ultra mega super klišejsko ... ampak to je resnica.

Ravno včeraj sem na poročilih gledala kako je tornado (!) v Luksemburgu - ki sem ga tudi obiskala pred leti, pustošil vse kar je pred seboj zadel.

Tornado v Luksemburgu? 

What?

Ne morem si predstavljati kako je bilo domačinom, ko so se znašli v takšnem "konec sveta" filmu.

Vsi njihovi plani za tisti dan so se zagotovo spremenili.

To je res filozofija, ki se je poskušam držati, kar se le da. Seveda tudi jaz planiram v naprej, varčujem denar, se šolam za prihodnost itd.

Ampak ŽIVETI ... uživati ... v trenutku, se mi zdi zelo pomembno.

4. Mirna.

Te dni sem bila izredno mirna.

Nekako me nič ni vrglo iz tira. Ukvarjala sem se le s tem kar sem počela sama. Dnevi brez interneta me pomirijo.

Predvsem pa s tem, da vedno znova ugotovim - da je življenje na internetu le 1% mojega življenja in tudi življenja drugih.

Da smo vsi le ljudje.

In da pavze pašejo.

5. Detox mora postati rutina.

Odločila sem se, da želim več detoxa. Da si ga bom privoščila vsak teden ali na dva tedna.

Ali vsaj 1 dan na teden 24/ur na off.

Ali pa cel vikend, kakor se mi bo zazdelo.

Lepo je, ko vidiš da še znaš živeti brez tega.

Si upaš?

6. Več časa za ostale stvari.

Ena izmed glavnih stvari, ki bi jo rada še dodala je ta : da imaš kar naenkrat več časa za ostale stvari.

Veš tista knjiga, ki si jo želel prebrati pa vedno praviš, da nimaš časa zanjo?

...

No, to.

7. Boljša oseba.

No, morda se sliši malce pregrobo.

Nisem slaba oseba, ko uporabljam internet itd. Konec koncev je to glavni del moje službe.

In je tudi OGROMNO dobrih plati interneta.

Ampak enostavno sem bolj prisotna.

Bolj pozorna na moje bližnje, svoje počutje ...

8. Nič ne zamudiš.

Čisto nič. Vse počaka.

Če te pa kdo NUJNO potrebuje, pa te bo poklical.

Včasih me skrbi. Kam bo šel ta svet? Kako virtualno bo vse skupaj postalo? Bomo imeli vse slike ne na naših telefonih/računalnikih (no hvala bogu, sem se sedaj vrgla v printanje slik - finally), bomo komunicirali le preko omrežij ...

Komu se dokazujemo preko spleta? Komu lažemo, da je vse vedno popolno? Da imamo piknik sredi vsakega vogala v mestu ali na gori (kaj vse že nisem videla) le ker dobro izpade na sliki.

Ampak ok, to je druga tema. Ampak določeni res pretiravajo. Določene stvari pač ne pašejo skupaj.

Otroci in internet? Še ena tema, ki bohnedaj da se je lotim. Nobenega ne napadam, le naglas razmišljam. Jim bo všeč, da imajo dokumentirano celo življenje? Da jih lahko sošolec pri 15ih pogugla in najde zapis kako je imel kot otrok krče in kdaj je dobil prvi zobek?

Nevem. Ni pravil. Vsak po svoje.

Se moramo pa VEČKRAT odkopiti, da najdemo odgovore. Pridejo ponavadi takrat, ko jih najmanj iščemo.

Pa ti?

Se upaš odklopiti?

Objem,

Katja