Objavo sem spisala izključno zaradi tega, ker vidim koliko vas je zmedenih, prestrašenih in izgubljenih glede vašega naslednjega koraka v življenju - izbire fakultete.
Bodimo realni. Izbrati šolo je precej težko. Nikoli nisi zares (no, vsaj redki so takšni) prepričan v to, kaj je prava odločitev zate.
Sploh za fakultete o katerih ne veš veliko.
Primer : Matematiko poznaš že od 1. razreda osnovne šole. Slovenščino tudi. Prava NE poznaš, dokler ga ne začneš študirati.
Največja napaka ljudi je, ker si predstavljajo - da je neka smer oz. študij to kar vidijo na televiziji.
Moraš vedeti, da boš povsod našel predmet - ki ti bo dolgočasen ali pa težak. Tudi na tisti smeri, v katero si 100% prepričan, da je zate.
Nikjer ti ni vse 100% všeč.
Oz. je to velika redkost, haha.
1. Kakšne so tvoje vrednote?
Nažalost se veliko mladih za fakulteto odloča na podlagi tega kar od njih pričakujejo starši.
Nekateri se za fakulteto odločijo izključno glede na to, kar jih zanima.
Drugi glede na denar, ki ga poklic prinaša.
Spet tretji glede na prosti čas, ki ga bodo imeli v poklicu.
Sama mislim, da je potreben skupek vsega.
(seveda, če izključimo pričakovanja staršev)
Želiš delati to, kar te veseli? Si pripravljen plačati ceno tega? Ti je bolj pomemben denar ali svoboda?
Imaš rajši varnost ali svobodo? Ti več pomeni, da boš imel čas za družino kot za kariero? Je kariera na prvem mestu? Si ob opravljanju faksa želiš potovati? Želiš delati v skupini ali samostojno?
Mislim, da se veliko ljudi to pozabi vprašati.
2. Kako sem se odločila za študij prava?
Težko. Moja prva izbira sta bili zgodovina in španščina. Pravo me je sicer vedno zanimalo (kakor sem si ga pač predstavljala) in nato je pretehtalo to, da se lahko v zgodovini in španščini izobražujem za hobi, v pravu pa ne.
Morda je pomagalo tudi to, da je oče pravnik in je navijal za ta študij.
Ne zaradi tega, da bi študirala enako kot on - ampak ker je menil, da sem prava oseba za to.
"Učiš se rada, imaš fotografski spomin, si dober govornik, si razgledana- mislim, da so to prave značilnosti za to fakulteto".
3. Mi je žal, da sem se odločila za pravo?
Celotno študijsko zgodbo vam napišem kmalu, tokrat se bom skoncentrirala le na sam študij.
NE. Kljub vsem solzam, stresu, znoju in astmatičnim napadom zaradi živčnosti - mi ni žal, da sem se odločila za to smer.
Bilo je naporno. Zelo. Hujše, kot sem mislila da bo. Res je tudi to, da sem skozi celoten študij od 18. leta naprej ob študiju redno delala in si nabirala izkušnje drugje in nikoli nisem "samo študirala".
Seveda je lažje, če samo študiraš - ker imaš ves čas samo za to, ampak sama sem delovni tip in vsekakor ne morem početi le 1 stvari v življenju, zato sem presrečna, da sem lahko zraven še delala.
(čeprav bi bilo morda v teoriji boljše da nebi)
Konec koncev sem si iz hobija in stranskih interesov uspela zgraditi celotno kariero in to med študijem.
Nikoli mi ne bo žal za to znanje. Pravo mi je dalo ogromno. Odprlo poglede. Zaradi tega študija sem postala veliko bolj "pridna" kar se tiče organizacije in naučilo me je veliko več kot samo snov.
Naučilo me je tudi, da moram verjeti vase. In da zmorem nemogoče.
Ko sem se lani učila za 9 izpitov, gospodinjila, zaklučevala semester Zumbe, delala na 5 projektih pri delu ... sem videla, da zmorem prav vse.
(če zamolčim živčne zlome in jokanje in stokanje sredi noči, da ne zmorem več tega tempa in da bi bilo vse veliko lažje, če bi bila le navadni študent)
Ampak je ratalo. 9 izpitov v 1 mesecu. In to z dobrim povprečjem. Noro.
4. Si želim biti odvetnica, sodnica?
Ne. In vesela sem, da sem to ugotovila zgodaj. Enostavno si ne želim podariti življenja službi.
Preveč stvari me zanima poleg prava, da bi mu v celoti poklonila ves svoj čas.
Poleg tega, pa me denar ne motivira v tej meri kot ostale in si tega ne želim.
Največ mi pomeni svoboda, kreativa, sreča in notranji mir. Da sem pri delu srečna in svobodna. Da imam odprte roke in da imam čas za svoje hobije. In otroke ... nekoč.
Imela sem priložnost spoznati kar nekaj čudovitih sodnikov ... in si res ne predstavljam ob tej službi imeti še družino in čas za vse projekte in strasti, ki me navdušujejo.
To ni zame in v teh poklicih bi bila nesrečna.
5. Zakaj študirati, če ne delaš potem v tej stroki?
Če študiraš le zaradi poklica in dela, potem res premisli - če je ta študij zate.
Jaz študiram tudi čisto iz svoje radovednosti. Ker se rada učim.
Ker mi znanje prava pride prav vsak dan. Ker se lahko sama zavarujem pred škodo. Ker sem lahko sama svoj odvetnik in se zaščitim pred nepoštenimi poslovnimi praksami in izkoriščanjem.
Za moje trenutno delo in veselje, fakultete ni.
Danes NI potrebno imeti fakultete, da bi lahko dobro živel od tega kar rad počneš. Toliko novih poklicev je, za katere šole še ni.
In če misliš šolo delati le zato "da jo", je potem škoda tvojega časa.
6. Pazi na ponavljanja in prepise.
Roko na srce, poglejte si pravilnike.
Pripada vam LE 1 JOKER.
ALI
- 1 prepis na drugo fakuteto (v kolikor ti ta ni všeč)
ALI
- ponavljanje letnika
ALI
- absolvent
Včasih je bilo to vse posebej, sedaj pa ko 1x ponavljaš ne moreš več nič.
Sledi le še izredni vpis na faks, ki je ponavadi od 2000-4000 eur na letnik, odvisno od posamezne fakultete.
Tako da pazljivo.
Res premislite ali bi ponavljali ali bi bilo bolj pametno, da se prepišete.
7. Kaj zahteva študij prava? (za vse tiste, ki me to dnevno sprašujete)
Predanost. Ogromno tvojega časa. Kar nekaj denarja za skripte, knjige ... (tega nihče ne omeni).
"Zic leder". Koliko ur na dan se je potrebno učiti je težko reči. Nekateri se učijo za en izpit dlje časa kot drugi itd.
Jaz sem se učila npr. 2 meseca pred izpitnim obdobjem vsak dan do izpitov po nekaj ur na dan.
Med izpitnim obodbjem je bilo tudi do 10 ur učenja na dan, odvisno od predmeta in zahtevnosti.
Vsekakor ni nemogoče narediti fakulete, ampak zahteva kar nekaj predanosti in vztrajnosti.
In kanček sreče, seveda.
8. Papir ni vse.
Na srce vam polagam tudi to, da samo z narejeno fakulteto ne boste nič posebnega.
Danes ima ogroooomno ljudi papir v rokah. Super je, če med študijem delate (si nabirate izkušnje, veze ...) in da imate po študiju, še kaj pokazati kot pa le diplomo/magisterij itd.
So pa študiji, kjer se težko poleg študiranja težko dela.
Tako da, je res vse odvisno od vaše izbire.
Jaz zagovarjam delo, vedno in povsod. Mislim, da lahko človeku prinese le nekaj dobrega. Sploh pa mlademu - da začne ceniti denar in da se nauči z njem ravnati.
Tako da, sem hvaležna da sem lahko cel čas študija delala - ker sem se s tem včasih naučila več kot na fakulteti.
Obsežna tema - o kateri bi se dalo še pisati.
Upam, da sem vsaj kaaanček pomagala.
Lep dan,
Katja
